Enotna telefonska številka za klic v sili v EU je 112.
Kdaj potrebujemo klic v sili na številko 112?
- Če potrebujete nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno veterinarsko pomoč, pomoč gorskih, jamarskih reševalcev, drugih reševalnih enot ali policije.
- Če opazite, da gori, izteka nevarna snov, da je onesnažena pitna voda, potok, reka ali morje, da grozi zemeljski ali snežni plaz, da so pretrgane električne ali telefonske žice ali če opazite druge pojave, ki predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje ljudi in živali ali za varnost premoženja, kulturne dediščine in okolja.
- Če ob nesreči ali zvečani nevarnosti naravne ali druge nesreče, pa tudi sicer, potrebujete informacije o motnjah pri preskrbi s pitno vodo, električno energijo in plinom, o motnjah v telefonskem omrežju ter o stanju snežne odeje v visokogorju.
Ko kličete na številko 112, povejte:
- Kdo kliče
- Kaj se je zgodilo
- Kje se je zgodilo
- Kdaj se je zgodilo
- Koliko je ponesrečencev
- Kakšne so poškodbe
- Kakšne so okoliščine na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave)
- Kakšno pomoč potrebujete.
Klic v sili SMS
Ko pošljete besedilni klic v sili SMS:
- V sporočilno polje vpišite kaj se je zgodilo.
- Napišite vrsto pomoči, ki jo potrebujete (medicinska pomoč, gasilci, policija).
- Preverite vpisane podatke, jih po potrebi popravite in pošljite.
- Poslani besedilni klic se izpiše na računalniku v najbližjem Centru za obveščanje. Operaterja nanj opozori zvočni signal. Ob prevzemu klica se operaterju prikaže posredovano sporočilo in približna lokacija pošiljatelja.
- Operater pisno odgovori na vaš klic v sili. Njegov odgovor oziroma dodatna vprašanja se izpišejo na zaslonu vašega telefonskega aparata.
- Na prejeto sporočilo lahko odgovorite, lahko pošljete dodatne informacije ali pa ga zaključite. Klic lahko zaključi tudi operativec. Podatek o tem, ali je klic zaključen in kdo ga je zaključil, se izpiše na vašem telefonu in na zaslonu računalnika v Centru za obveščanje.
Besedilni klic v sili 112 je namenjen predvsem gluhim in naglušnim ljudem. Sprožite ga lahko z vseh mobilnih telefonov GSM.
Pravno obvestilo
Ob klicu na številko Regijski center za obveščanje 112 (ReCO) samodejno pridobi podatke o telefonski številki in lokaciji kličočega. Pogovor kličočega z operativcem v regijskem centru za obveščanje in reševalci se snema, podatki se hranijo 6 mesecev. Zloraba klica na 112 ter znamenj za pomoč in nevarnost je kazniva.
Nesreče so različne, za vse pa velja naslednje:
- ohranite mirno kri, samo tako pomagate sebi in drugim,
- najprej pomagajte sebi, nato drugim,
- prvo pomoč poiščite pri ljudeh, ki so na kraju nesreče ali v bližini,
- če situacije sami ne morete obvladati, pokličite klic v sili na številko 112,
- čas je zelo pomemben, zato takoj storite vse, kar znate in zmorete.
Oglejte si priloženo zgibanko:
Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje
POŽARNA VARNOST V DOMAČEM OKOLJU
Statistični podatki navajajo, da:
- nastane okoli 60 % požarov v domačem okolju,
- je okoli 70 % smrtnih žrtev zaradi požarov v domačem okolju in
- ¼ požarov v domačem okolju nastane med 22. in 6. uro.
Med pomembnimi vzroki za nastanek požarov v domačem okolju so:
- premična grelna telesa (v glavnem od decembra do februarja),
- cigaretni ogorki (povzročijo cca. 25 % požarov s smrtnimi žrtvami),
- alkoholizem (ocena: povzroči cca. 40 % požarov s smrtnimi žrtvami).
V zimskem času nastane veliko požarov v stanovanjskih objektih tudi zaradi slabo vzdrževanih dimovodnih naprav, prižganih svečk okoli novega leta ter uporabe svečk in kresničk na suhih novoletnih jelkah.
Najpogostejši VZROKI požarov v domačem okolju so:
- nepazljivost pri uporabi električnih in grelnih naprav (električne blazine, kaloriferji, likalniki, peči …), njihova dotrajanost, poškodovana in preobremenjena električna napeljava …,
- kajenje v postelji,
- neočiščeni in slabo vzdrževani dimniki,
- nepazljiva uporaba sveč.
DO POŽARA PRIDE POGOSTO V KUHINJI
Da v kuhinji najpogosteje zagori, je logično, saj je v njej veliko naprav, ki oddajajo toploto. V kuhinji so plinske naprave z odprtim plamenom, električni štedilniki in štedilniki na trdo gorivo, opekači kruha, grelniki (bojlerji), namizni žari in drugo. Obstaja večna dilema, kateri štedilniki so varnejši – plinski ali električni. Odgovor je preprost, varni so oboji, če so tehnično brezhibni in če z njimi rokujemo po predpisih varnega dela. Najbolj nevarni za nastanek požara pri pozabljeni hrani, ki jo pripravljamo, so klasični električni štedilniki. To so štedilniki, pri katerih kuhalna plošča še nima termostata za kontrolo temperature.
Ko obnavljamo kuhinjo in smo se odločili koristiti električno energijo, izberimo indukcijsko kuhalno ploščo. Le-ta ima več prednosti – ima večji izkoristek energije, deluje le takrat, ko je na najej ustrezna posoda. Indukcijska kuhalna plošča ustvarja določeno magnetno polje. Ta grelna naprava je velik napredek tudi iz vidika požarne varnosti.
Požar v kuhinji
KAKO GASITI?
Če smo prisotni pri vžigu olja ali masti, takoj pokrijmo posodo z mokro krpo ali pokrovko. Isto velja pri kuhanju v loncih, kozicah ali ponvah. Ne prenašajmo goreče posode! Vsekakor je najbolje, da imamo pri hiši gasilnik – vsaj takšnega s 6 kg gasilnega prahu. Ko gasimo goreče olje ali mast z gasilnikom na prah, tega ne počnimo preblizu, ker lahko izmečemo gorečo tekočino. Dva do tri korake do ognja bo ravno prav. Gasimo levo ali desno, s krajšimi presledki, vstran od sebe.
Primer nepravilnega gašenja – vlivanje vode na goreče olje
Večja verjetnost nastanka požara je v okolju, kjer živijo starejše osebe, saj se težje gibljejo in na marsikaj pozabijo.
Pri kuhinjskih napah je pomembno, da so redno čiščene. Predvsem je pomembno, da odstranjujete maščobo, ki se nabira na filtrih. Če filter ne zadržuje maščobe, se le-ta nabira na ventilatorju, kar lahko povzroči požar.
PREVENTIVA V DOMAČEM OKOLJU
Požaru v domačem okolju se – ob upoštevanju preventivnih ukrepov – lahko izognemo, ob že nastalem požaru pa lahko s pravilnim ukrepanjem preprečimo večjo škodo na objektu in poškodbe ljudi.
Med pomembne preventivne ukrepe v domačem okolju spadajo:
– tehnični in gradbeni ukrepi:
- ločitve v požarne sektorje,
- požarni alarmi,
- gasilniki,
- vgrajene naprave za gašenje – stanovanjski šprinkler (vgrajena naprava za gašenje z vodo);
– organizacijski ukrepi:
- odmiki gorljivih snovi od virov vžiga,
- čiščenje in vzdrževanje objektov,
- ločevanje virov vžiga od gorljivih snovi,
- urejenost evakuacijskih poti.
Pomemben tehnični ukrep ali ukrep aktivne požarne zaščite v domačem okolju je t. i. požarni alarm. Gre za vrsto požarnega javljalnika – naprave – ki odkriva produkte, ki nastajajo med gorenjem in ima v telesu naprave tudi vgrajeno sireno za obveščanje. Napravo običajno napaja 9-V baterija.
Javljalnik požarnega alarma
Požarni javljalniki spadajo med elemente tehnične požarne zaščite (t. i. aktivna požarna zaščita). Delovati morajo tako, da čimprej odkrijejo produkte zgorevanja (dim, toploto, svetlobo) in tako opozorijo na morebitni požar, saj lahko s hitrim in učinkovitim reagiranjem zmanjšamo škodo, ki nastane zaradi požara, ali celo preprečimo tragedijo. Glede na medij, ki ga zaznavajo, ločimo dimne, toplotne in plamenske javljalnike ter javljalnike, ki zaznavajo nekatere stranske produkte gorenja, kot npr. CO, iskre itd.
Požarni alarm služi :
- odkrivanju začetnih požarov,
- obveščanju in alarmiranju.
Pri nas lahko požarne alarme kupimo v vseh večjih trgovinah s tehničnim blagom.
V stanovanju jih namestimo na stropov prostorov, kot so spalnice, otroške sobe ipd.
Mesta za nameščanje požarnih alarmov
Požarnih alarmov ne nameščamo v kote prostorov, saj dim kot najkasneje doseže. Prav tako požarnih alarmov ne nameščamo v bližino štedilnikov – senzor dima v požarnem alarmu je zelo občutljiv na pojav dimnih delcev, kar pomeni, da bo javljalnik piskal ob vsaki peki palačink, odprtju delujoče pečice in podobno.
Požarni alarmi ne rabijo posebnega vzdrževanja, potrebna pa je redna zamenjava baterije (enkrat letno).
GASILNIKI
Začetni požar lahko pogasite sami z gasilnikom ali priročnimi gasilnimi sredstvi.
Gasilniki
Za pravilno in učinkovito gašenje začetnih požarov je treba vedeti, kaj gori in s katero napravo (gasilnik), priročnim gasilnim sredstvom (požarna odeja, kuhinjska pokrovka, vedro vode, cev za zalivanje, pesek, zemlja in podobno) in gasilnim sredstvom (voda, prah in podobno) lahko najučinkoviteje in varno pogasite požar.
Glede na vrsto gorljive snovi ločimo različne razrede požarov, ki so označeni s črkami A, B, C, D in F.
- Razred požara A so požari gorljivih trdnih snovi, kot so les, papir, slama, tekstil, premog. Primerna gasilna sredstva so voda, pena, ABC-prah.
- Razred požara B so požari vnetljivih tekočin, kot so bencin, nafta, olja, voski, laki, alkoholi, benzen, smole. Primerna gasilna sredstva so pena, CO2, ABC-prah.
- Razred požara C so požari vnetljivih plinov, kot so zemeljski plin, butan, acetilen, vodik, utekočinjen naftni plin. Primerna gasilna sredstva so ABC-prah, CO2.
- Razred požara D so požari lahkih kovin, kot sta magnezij in aluminij v prahu. Primerno gasilno sredstvo je D-prah.
- Razred požara F so požari jedilnih olj in maščob, kot so jedilna olja in maščobe. Primerna gasilna sredstva so F-prah in posebna tekoča glasila.
Gasilniki so polnjeni z različnimi gasilnimi sredstvi in so različno učinkoviti. Vrsto gasilnika izberite glede na pričakovani razred požara. Pri izbiri primernih gasilnikov za gospodinjstvo upoštevajte razrede požarov oziroma se pred nakupom posvetujte z gasilci ali prodajalci. V gospodinjstvih največkrat priporočamo gasilnike na vodo, peno ali ABC-prah.
Gasilnike namestite na vidna in lahko dostopna mesta. V gospodinjstvu je priporočljivo namestiti gasilnike v kurilnico, kuhinjo, garažo, delovni prostor, na podstrešje in v druge prostore, v katerih bi lahko nastal požar.
Gasilnike je treba vzdrževati v predpisanih rokih v skladu z navodili proizvajalca. Vzdrževanje in ponovno polnjenje lahko opravljajo le pooblaščene osebe. Upoštevajte navodila proizvajalcev, ki so na gasilniku.
Če imate možnost, se udeležite prikaza gašenja z gasilniki in poskusite tudi sami ravnati z njimi. S tako pridobljenimi izkušnjami boste ob požaru znali hitro in pravilno uporabljati gasilnik.
Gašenje z gasilniki je učinkovitejše, če gasi več oseb hkrati. Pri gašenju upoštevajte naslednja priporočila:
- vedno gasite tako, da se je mogoče umakniti;
- gasite v smeri vetra;
- gasiti začnite na sprednjem robu požara in vsaj tri korake od požara;
- iztekajočo vnetljivo tekočino začnite gasiti na mestu, kjer izteka.
Po vsakem gašenju poskrbite za ponovno polnjenje gasilnikov in jih namestite tja, od koder ste jih vzeli.
Če ugotovite, da ognja ne morete pogasiti sami, pokličite na številko 112.
VGRAJENE NAPRAVE ZA GAŠENJE
Na požarno varnost v domačem okolju (velja tudi za javne in industrijske stavbe) najbolj vplivajo vgrajene naprave za gašenje. Gre za naprave, imenovane sprinklerji, ki v zadnjem času vse pogosteje varujejo tudi individualne stanovanjske hiše.
Stanovanjski sprinkler
Naprava ima lasten vir oskrbe z vodo – razvod cevi po objektu in šobe, ki se zaradi vpliva toplote aktivirajo samodejno.
ORGANIZACIJSKI UKREPI
EVAKUACIJA
Evakuacija je urejeno gibanje oseb na varno mesto ob požaru ali drugi nevarnosti. Poteka po evakuacijski poti, ki je označena z znaki za smer evakuacije do zbirnega mesta.
Za večstanovanjske stavbe, v katerih obstaja najmanj srednja požarna ogroženost, oziroma za stavbe, v katerih je lahko hkrati več kot sto ljudi, je treba izdelati požarni načrt in načrt evakuacije. Požarni načrt se izroči gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju stavbe, načrt evakuacije pa mora biti izobešen na vidnem mestu. Če je za vašo stavbo izdelan načrt evakuacije, se seznanite z njim. Načrt evakuacije je grafični prikaz objekta ali delov objekta, ki prikazuje položaj posameznega prostora in urejeno gibanje na varno. Na njem so vrisani evakuacijska pot, zbirno mesto, položaj nameščenih naprav, opreme in sredstev za gašenje ter ročnih javljalnikov požara.
Za varno izvedbo evakuacije morajo biti evakuacijske poti proste in prehodne. V večstanovanjskih stavbah je pomembno, da na hodnike in stopnišča, kjer potekajo evakuacijske poti, ter pred izhode ne postavljate omar, škatel, vozičkov, koles in drugih predmetov, saj lahko tako ovirate evakuacijo. Ob požaru je lahko na evakuacijski poti dim ali zmanjka elektrike, kar dodatno ovira vaš umik. Zaklenjena vrata vam lahko preprečijo varen umik, zato naj bo ključ vedno na istem mestu. Vsi družinski člani naj vedo, kje je. Ob požaru ne ugotavljajte vzrokov požara in ne iščite vrednih predmetov.
Če ugotovite, da je v objektu nastal požar, ki ga ne morete omejiti ali pogasiti z gasilnikom ali priročnimi gasilnimi sredstvi, pokličite na številko 112 ter se skušajte čim prej po evakuacijski poti umakniti iz prostora in se zbrati na zbirnem mestu. O požaru obvestite tudi druge stanovalce. Preden odprete vrata, s hrbtno stranjo dlani preverite, ali so kljuka ali vrata topla. Če so topla, jih ne odpirajte, saj je na drugi strani verjetno požar. Ko zapuščate prostor, zaprite vrata, saj to upočasni širjenje požara. Če sta na hodniku ali stopnišču dim ali ogenj, se vrnite v stanovanje. Usta in nos si pokrijte z mokro krpo ter se plazite po tleh ob stenah. Za evakuacijo nikoli ne uporabljajte dvigala, umikajte se po stopnicah.
Ko pridete iz stavbe, pojdite na zbirno mesto. Nikoli se ne vračajte v stavbo po dokumente, igrače in druge vredne predmete. V stavbo se vrnite šele, ko vam to dovolijo pristojne osebe. O pogrešanih osebah obvestite gasilce. Pred prihodom gasilcev umaknite parkirana vozila ter odprite dvoriščna vrata ali zapornico.
Če prostora ne morete zapustiti, pokličite na številko 112. Umaknite se v prostor, ki je čim bolj odmaknjen od požara. Če ob zunanji steni ni ognja in dima, odprite okno in opozorite nase (na okno ali balkon obesite belo brisačo ali rjuho, mahajte in kličite na pomoč, ponoči mahajte s prižgano baterijsko svetilko). Vhodna in druga vrata zaprite, vendar jih ne zaklepajte. Z vlažnimi brisačami, posteljnino ali drugim blagom zamašite odprtine na vratih in tako preprečite širjenje dima v prostor. Izklopite klimatsko napravo in prezračevanje.
Ostanite mirni, počakajte na gasilce in upoštevajte njihova navodila.
Površine za gasilce
Površine za gasilce morajo biti proste in prehodne ter označene v skladu s predpisi. Na njih je treba upoštevati ta priporočila:
- vozila parkirajte in ustavljajte le na označenih parkirnih mestih;
- na površine za gasilce ne postavljajte ovir, ki jih ni mogoče odstraniti (na primer betonskih cvetličnih korit);
- zabojnike za smeti postavite tako, da ne bodo ovirali dostopov;
- zapornice in zaporni količki naj bodo taki, da jih lahko ob intervenciji odprejo/odklenejo tudi vozniki intervencijskih vozil;
- površine za gasilce naj bodo očiščene (odstranjene večje veje, postriženo grmovje, očiščen sneg) in drugo.
Velikokrat se zgodi, da ob požaru, nesreči ali ko nekdo potrebuje medicinsko pomoč, intervencijska vozila ne morejo pripeljati do vhoda v stavbo ali njegovo bližino. Na površinah za gasilce so parkirana ali ustavljena vozila, postavljene ovire (zapornice, zaporni količki, zabojniki za smeti, cvetlična korita in podobno), dovozne poti so preozke, imajo neprimerne zavoje, delovne površine so neustrezne in podobno. Hitro posredovanje reševalcev, ki je v takih primerih zelo pomembno, je tako lahko onemogočeno.
Oglejte si priložene zgibanke:
Gašenje začetnih požarov v gospodinjstvu
Požarna varnost v prostem času
Požarna varnost v večstanovanjskih stavbah
Vir: Gasilska zveza Slovenije in Uprava RS za zaščito in reševanje
OGLJIKOV MONOKSID – TIHI UBIJALEC
Ogljikov oksid (ali po starem ogljikov monoksid) s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa. Je gorljiv in toksičen. To pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati!
ZAKAJ JE OGLJIKOV OKSID NEVAREN?
Ogljikov oksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzroča ogljikov hemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv. Ogljikov oksid postaja namreč za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 vol %). Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka smrtne.
KAKO NASTAJA OGLJIKOV OKSID?
Ogljikov oksid lahko nastaja med zgorevanjem ogljika oz. snovi, kjer se pojavlja ogljik. Tako se lahko v stanovanju pojavlja povsod tam, kjer se uporablja peči na trdo gorivo, peči na naftne derivate (peč na kurilno olje, bencin ali petrolej) in peči oz. bojlerje na zemeljski plin (metan). Ogljikov oksid nastaja tudi med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. Tako lahko povečane koncentracije CO najdemo v domačih garažah in v podzemnih garažnih hišah že med običajnim obratovanjem vozil.
Med delovanjem peči, bojlerjev ali vozil lahko torej vrednosti CO presegajo tiste, določene s standardi o varnosti uporabnikov. Ogljikov oksid tudi gori. Spodnja eksplozijska meja znaša 12,5 vol % ali 125.000 ppm. Ta raven je zelo visoka, izjemoma lahko nastane med požarom, ko je oskrba z zrakom omejena. Pri teh vrednostih se lahko CO vname. Pojav v povezavi s tem, ko CO nastaja med požarom in se hipoma vžge ob vstopu svežega zraka, imenujemo povratni udar.
Ogljikov oksid nastaja tako med nepopolnim zgorevanjem s plamenom, kot tudi v procesu tlenja. Delež nastanka CO med zgorevanjem s plamenom je nekajkrat manjši, kot delež nastanka CO pri oksidaciji s tlenjem. To pomeni, da v peči, ki je dobro naložena in ima (zaradi počasnejšega zgorevanja) zaprta vrata za dotok svežega zraka, nastaja veliko več CO, kot če v peč prihaja več zraka.
Razlog za to, da je pri gorenju ob večjih količinah kisika manj ogljikovega oksida je predvsem v tem, da ogljikov oksid v plamenu ob zadostni oskrbi z zrakom zgori. Pri tem sicer nastaja ogljikov dioksid CO2, ki pa je za človeka nekoliko manj nevaren.
Zgorevanje postane nepopolno tudi, kadar v prostoru zaradi slabega prezračevanja primanjkuje svežega zraka (zraka, ki ima približno 21 vol. % kisika). Problem pri oskrbi s svežim zrakom lahko nastane, ko v stanovanju, kjer imamo peč na trda goriva zamenjamo stara okna z novimi, ki bolje tesnijo.
V prostoru pride v največ primerih do nastanka prevelikih koncentracij CO
zaradi:
- slabega odvajanja zgorevalnih produktov (neočiščeni ali slabo očiščeni dimniki),
- napačno izvedenih ali poškodovanih dimniških tuljav (tuljave so počene ali zaradi napake pri izvedbi ali vzdrževanju puščajo dimne pline),
- neustreznega prezračevanja oz. oskrbe s svežim zrakom v prostor, kjer se nahaja peč na trdo, tekoče ali plinasto gorivo ali plinski bojler (oskrba kurilnih naprav z zgorevalnim zrakom). Do neustreznega prezračevanja pride lahko zaradi napak pri načrtovanju ali izvedbi prezračevanja v prostorih oz. naknadnega posega v prostor (zamenjava oken in vrat z novimi okni in vrati, ki običajno tesnijo bolje od starih),
- uporabe strojev in naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem (motorne črpalke, motorne žage, agregati ipd.) v zaprtem prostoru.
KAKO SE LAHKO ZAŠČITIMO PRED OGLJIKOVIM OKSIDOM?
Ogljikov oksid nastaja pri nepopolnem zgorevanju med gorenjem v pečeh na trda, tekoča in plinasta goriva, plinskih bojlerjih in ob delovanju bencinskih in dizelskih motorjev. To pomeni, da nastajanja ogljikovega oksida, v kolikor uporabljamo naštete vrste grelnih teles in motorna vozila, ne moremo odpraviti. Lahko pa se zavarujemo pred škodljivimi koncentracijami ogljikovega oksida.
V nadaljevanju so našteti osnovni preventivni ukrepi, ki jih je treba kot zaščito pred prekomernim nastajanjem ogljikovega oksida, izvesti v stanovanju:
- redni preglede in čiščenje dimovodnih naprav(tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.))
Pri tem velja opomniti, da je treba čiščenja kurilnih naprav na trda kuriva opravljati večkrat v kurilni sezoni. - redni preglede in čiščenje zračnikov(tematiko obravnava Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Ur.l. RS, št. 128/2004 (18/2005popr.))
Zračnike za dovod zgorevalnega zraka in naprav za prezračevanje stanovanjskih ali poslovnih prostorov s kurilno napravo je treba očistiti enkrat letno. - zagotoviti je treba ustrezno prezračevanjedovod zraka za zgorevanje kurilne naprave oz. plinskega bojlerja. Zunanja nova okna s tesnili ne ustrezajo zadostnem prezračevanju oz. oskrbi z zrakom. Zadostna oskrba z zrakom je potrebna tudi za delovanje plinskih peči v avtodomih in počitniških prikolicah (zahteve so podane v smernici Muster-Feuerungsverordnung MFeuV, 2007, ki jo opredeljuje slovenska tehnična smernica TSG – 1 – 001: 2010: Požarna varnost v stavbah).
- v zaprtih prostorih se ne sme uporabljati naprav, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem(motorne žage, agregati ipd.).
- ob zagonu motorjev vozil z notranjim zgorevanjem v garaži, naj bodo garažna vrata odprta(vsa vrata, ki vodijo iz garaže v stanovanje morajo biti ob zagonu motorja vozila zaprta).
- preventivno se lahko v bivalne prostore namesti javljalnike ogljikovega oksida (CO javljalniki).Javljalniki naj se namestijo čim bližje višini glave oseb, ki bivajo v prostoru. Tako naj se v spalnicah ali otroških sobah javljalnike ogljikovega oksida namesti v višino glave na steno poleg postelje.
Namestitev javljalnika naj služi kot sekundarni preventivni ukrep, ko so bili predhodno že izvedeni prej našteti preventivni ukrepi.
NEVARNOST NASTANKA IN ZASTRUPITEV Z OGLJIKOVIM MONOKSIDOM V ZALOGOVNIKIH LESNIH PELETOV
O zastrupitvah z ogljikovim monoksidom navadno govorimo v povezavi z nepopolnim zgorevanjem trdnih in tekočih goriv, do katerega pride zaradi pomanjkljive oskrbe s kisikom.
V zadnjem času poznamo v strokovnih krogih tudi primere zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki lahko nastaja v zalogovniku ob skladiščenju lesnih peletov (in sekancev). Po zadnjih zbranih podatkih je bilo v Evropi v zadnjih desetih letih okoli 15 smrtnih žrtev zaradi sproščanja ogljikovega monoksida med hrambo lesnih peletov. Število zastrupitev narašča skladno s trendom uporabe lesnih peletov.
V literaturi je moč najti opis zastrupitev z ogljikovim monoksidom, ki je navadno vezan na vstop osebe v prostor, kjer se nahaja ogljikov monoksid. Tako o smrtnih primerih poročajo iz Nemčije, Irske, Velike Britanije in od drugod. V vseh primerih je šlo za skladiščenje lesnih peletov na sobni temperaturi, objekt je bil načrtovan po predpisih, peč je delovala pravilno, dimovodne naprave so bile vzdrževane.
Ogljikov monoksid s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa kar pomeni, da ga oseba, ki vstopi v prostor ne zazna. Problem nastanka ogljikovega monoksida je vezan na same lesne pelete. Lesna biomasa je biološko aktiven material, ki se med shranjevanjem spreminja. Peleti, narejeni pretežno iz iglavcev, so obstojnejši v primerjavi s peleti, narejenimi iz listavcev. Hladnejše razmere omogočajo daljše skladiščne dobe. Pri shranjevanju peletov je za nastanek ogljikovega monoksida problematična predvsem kemična razgradnja. Na začetku shranjevanja se v kupu peletov zaradi delovanja mikroorganizmov navadno zviša temperatura, na katero vpliva tudi bakterijska populacija v samih peletih. Problem je izrazit še toliko bolj, če so kupi (nasipi) peletov večji; v takšnem primeru je prenos toplote v okolico zmanjšan, zaradi zmanjšanega pretoka zraka lahko temperatura v nasipu peletov naraste nad 60 °C. Pri tej temperaturi pride do razpada nekaterih maščobnih kislin, ki so v lesu. Ob razpadu se sproščata tudi dva za ljudi nevarna plina – ogljikov dioksid in ogljikov monoksid. Koncentracije ogljikovega monoksida lahko presegajo 2500 ppm. V nekaterih primerih (ob dodatnem delovanju mikroorganizmov, ki so lahko v mešanicah, ki se dodajajo peletom) lahko lokalno segrevanje v kupu peletov pripelje tudi do samovžiga.
Vrednosti CO v naravi znašajo okoli 10 ppm ali 1/1000 volumskega deleža. Ogljikov monoksid postaja za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 35 ppm (ali 0,0035 vol %), kjer se lahko po daljši izpostavljenosti (6 do 8 ur) že pojavi glavobol. Prvi simptomi zastrupitve s CO so navadno podobni simptomom gripe. Pojavi se glavobol, slabost, bruhanje in driska. Mejna vrednost za ogljikov monoksid v zraku na delovnih mestih za osemurno izpostavljenost je 30 ppm.
V tabeli 1 je vpliv CO na človeka, podan v odvisnosti od koncentracije ogljikovega monoksida v zraku.
Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur, in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka (odvisno od dejavnikov, kot je čas izpostavljenosti in koncentracija) smrtne. Kadilci so v primerjavi z nekadilci še bolj dovzetni za negativne vplive CO.
Poizkusi kažejo, da lahko v zaprtem prostoru že ob shranjevanju majhnih količin peletov (10 kg ali več) nastajajo smrtno nevarne koncentracije ogljikovega dioksida in ogljikovega monoksida.
Količine nevarnih plinov (CO2 in CO), ki se bodo sproščali v okolje, bodo največje takoj po izdelavi peletov (do 6 tednov), ob višjih temperaturah skladiščenja (torej nad 20 oC), v primeru skladiščenja vlažnih peletov in ob pomanjkljivi oskrbi z zrakom.
Da bi se izognili nevarnostim med skladiščenjem lesnih peletov, mora biti skladišče prezračevano. Preventivno se lahko v skladišče namesti tudi javljalnik ogljikovega monoksida.
POSTOPKI V PRIMERU AKTIVIRANJA ZVOČNIH SIGNALOV ALARMA NA JAVLJALNIKIH OGLJIKOVEGA MONOKSIDA (CO)
V skladu s Pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/2013) morajo biti po 1. 1. 2017 vsi bivalni prostori z nameščenimi malimi kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka, opremljeni z javljalniki CO. Če nismo seznanjeni s pravilnimi ukrepi v primeru sprožitve zvočnega alarma, lahko z napačnim posredovanjem ogrozimo svoje življenje in življenje oseb, ki se zadržujejo v prostoru s povečano koncentracijo CO.
Priporočljivo je, da so vsi imetniki javljalnikov CO seznanjeni z navodili za uporabo. Tržni inšpektorat opozarja, da morajo biti navodila v slovenskem jeziku. V njih mora biti tudi navedeno, kakšna so vizualna in zvočna opozorila ter kako postopati v primeru alarma.
Pogosta napaka je, da uporabniki ne preberejo priloženih navodil in lahko ob alarmu neustrezno ukrepajo. Najpogostejši nepravilni ukrep je fizična odstranitev javljalnika ali utišanje zvočnega signala alarma s pritiskom na kontrolno tipko na javljalniku. Če javljalnik fizično odstranimo, preprečimo nadaljnje alarmiranje prisotnosti CO v prostoru.
KAKŠNI SO PRIPOROČENI UKREPI V PRIMERU SPROŽENEGA ALARMA?
Ob alarmu nemudoma odpremo okna in vrata. S tem pričnemo hitro zmanjševati koncentracijo ogljikovega monoksida v prostoru.
Ugasnemo kurilno napravo, če je to mogoče. To lahko storimo v primeru kurilnih naprav na plin ali olje. Če uporabljamo kurilne naprave na trda goriva, ne zapirajmo dovoda zraka, saj bomo s tem samo še povečali nastajanje CO v njih in prostoru.
POZOR! Do uhajanja CO iz kurilne ali dimovodne naprave lahko pride tudi zaradi sočasne uporabe kurilne naprave z napravo, ki sesa zrak iz prostora (kuhinjske nape, ventilatorji). V takšnem primeru bomo nevarno koncentracijo CO v prostoru hitro zmanjšali, če bomo napravo ugasnili ter odprli okna in vrata.
Prostor zapustimo, če vrednosti koncentracije CO na javljalnikih hitro narastejo nad 50 PPM (kjer to javljalnik omogoča).
Ne vstopamo v prostor, dokler nevarnost ne mine – ugasniti mora zvočni signal alarma. Javljalniki oddajajo zvočne signale toliko časa, dokler je prisotna nevarna koncentracija CO.
Pokličemo center za obveščanje (112)!
Če smo bili dolgotrajno izpostavljeni (velikim) koncentracijam CO, moramo v najkrajšem možnem času poiskati ustrezno zdravstveno oskrbo, da preprečimo trajne posledice zastrupitve s CO. Ob klicu centra za obveščanje je treba nujno opozoriti na možno prisotnost CO, da se lahko prvi posredovalci ustrezno zaščitijo!
Če gre za večstanovanjsko stavbo, je priporočljivo, da se umaknemo iz objekta, saj obstaja možnost, da je prišlo do uhajanja CO v sosednjem stanovanju in je le-ta prisoten tudi na hodniku ali stopnišču. Gasilci bodo z ustreznimi operativnimi taktičnimi postopki zaščitili ostale stanovalce v objektu.
Obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da ugotovi in evidentira vzroke uhajanja CO, odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pa prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem. Vsako kurilno, dimovodno ali prezračevalno napravo je treba v primeru sprožitve signala alarma na javljalnikih CO skrbno preveriti. Obstaja možnost, da je prišlo do tehnične okvare, poškodbe ali kateregakoli drugega vzroka za uhajanje CO v prostor. Naprave je treba pred nadaljnjo uporabo skrbno pregledati in preveriti, ali so ustrezno vgrajene in obratujejo varno, v skladu z navodili proizvajalca in tehnično smernico Slovenskega združenja za požarno varstvo – SZPV 407!
Ponastavimo javljalnik na novo zaznavanje CO! Določeni modeli javljalnikov imajo možnost beleženja spomina zadnjega alarma in vrednosti CO. Ko ugotovimo vzroke uhajanja CO in odpravimo ugotovljene nepravilnosti, je obvezna ponastavitev javljalnika na novo zaznavanje CO. S tem izbrišemo podatke zadnjega alarma in javljalnik je pripravljen za novo zaznavanje.
VSAK ZVOČNI ALARM JAVLJALNIKA CO JE TREBA OBRAVNAVATI KOT PRAVI ALARM IN JE POTREBNO PRIČETI Z IZVAJANJEM OPISANIH POSTOPKOV! NIKOLI NE PREDVIDEVAJMO, DA GRE ZA LAŽNI ALARM!
Vir: Gasilska zveza Slovenije
KAJ STORIMO, ČE PRIDE DO POŽARA NA GOSPODINJSKIH IN DRUGIH ELEKTRIČNIH NAPRAVAH V STANOVANJU?
Odklopimo napravo iz električnega omrežja tako, da izvlečemo vtikač iz vtičnice ali odvijemo oz. s stikalom izklopimo varovalko – naprave, ki gori se ne dotikamo, saj je lahko že poškodovana do te mere, da je pod napetostjo ohišje naprave.
- Gasimo z ročnim gasilnim aparatom.
POZOR: Električnih naprav pod napetostjo ne smemo gasiti z vodo, ker voda prevaja električni tok!
KAJ STORIMO, ČE ZAGORI OLJE ALI MAST V POSODI NA ŠTEDILNIKU?
- Izklopimo grelno površino.
- Gorečo posodo pokrijemo s pokrovko ali vlažno krpo.
- Gasimo z ročnim gasilnim aparatom.
POZOR: Segrete masti ali olja ne smemo polivati z vodo, saj lahko to vodi do vzbuha. Ta pospeši razvoj požara in nas lahko opeče.
KAJ STORIMO, ČE ZAZNAMO UHAJANJE PLINA V STANOVANJU?
- Takoj odpremo okna in vrata in napravimo prepih.
- Ne prižigamo ali ugašamo luči in drugih naprav v prostoru.
- Ne prižigajmo sveč in podobno.
- Poskušamo ugotoviti od kod prihaja plin in ga zapremo.
- Električni tok izklopimo le v primeru, če je stikalo izven prostora, kjer uhaja plin.
KAJ STORIMO, ČE ZAGORI V STANOVANJU TAKO MOČNO, DA SAMI POŽARA NE MOREMO POGASITI?
- Vsi stanovalci naj se umaknejo na prosto.
- Poskušamo odstraniti jeklenke s plinom.
- Zapremo čim več oken in vrat.
- Izklopimo glavno električno stikalo.
- O požaru obvestimo Center za obveščanje na številko 112 in sosede.
POZOR: Ne zadržujte se v dimu in ne vračajte se v zadimljen prostor, zgolj za to, da bi rešili osebne predmete. Požar se lahko razvije zelo hitro.
KAKO RAVNAMO V PRIMERU DIMNIŠKEGA POŽARA OZ. POŽARA KATRANSKIH OBLOG V DIMOVODNI NAPRAVI?
Dimniški požar je posledica tvorjenja katranskih oblog v dimovodni napravi, ki se vnamejo. Katranske obloge nastanejo zaradi neustreznih pogojev za zgorevanje goriva (npr. neustrezen dovod zraka), slabe kvalitete goriva (npr. vlažen les), neustreznega načina kurjenja (npr. pripiranje zraka, neustrezno nalaganje) ali neustrezno dimenzionirane dimovodne naprave (sanacije so danes nujnost).
Kako prepoznamo dimniški požar?
- prasketanje v dimniku, ki postaja vse močnejše (bobneč zvok, ki je podoben zvoku tovornega vlaka ali nizko letečega letala),
- iz dimnika se vali črn dim,
- iz dimnika švigajo iskre ali celo plameni,
- rozete so vroče,
- izgorevanje je slabše,
- širi se smrad po stanovanju,
- stene dimnika so vroče.
Kakšni so priporočeni ukrepi v primeru dimniškega požara?
Zapremo dovod zraka v kurišče (vrata kurišča, odprtine itd.).
Umaknemo gorljive materiale od kurilne in dimovodne naprave ter čistilnih vratc.
Pokličemo center za obveščanje (112).
Dimniškega požara nikoli ne gasimo z vodo, saj lahko pride do eksplozije.
Ker lahko temperature ob požaru katranskih oblog presežejo 1000 ˚C, lahko pride do poškodb dimovodne naprave. Zaradi slednjega po dimniškem požaru obvezno obvestimo izbrano dimnikarsko družbo, da preveri pogoje za nadaljnje varno obratovanje kurilne naprave – dimnikarska služba mora izdati zapisnik pregleda. Poškodbe so lahko tudi vzrok za uhajanje CO, zaradi česar je nujna previdnost ob teh dogodkih. Odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti prepustimo strokovno usposobljenim izvajalcem.
Kako dimniški požar lahko preprečite?
Ključno je, da poskrbite za pravilno vgradnjo kurilnih naprav, da jih pravilno uporabljate, redno vzdržujete, čistite ter pregledujete, ob rednih letnih pregledih dimnikarja pa upoštevate njegova opozorila.
10 ukrepov za preprečitev dimniškega požara:
- Vgradite kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi, in sicer skladno z navodili proizvajalca oziroma predpisi.
- Vsako kurilno napravo, ki ni obratovala že dalj časa, morate pred uporabo pregledati.
- Pri postavitvi kurilne naprave in dimnika upoštevajte zahtevane odmike od gorljivih snovi.
- Tla in stene okoli kurilne naprave morajo biti iz negorljivih materialov.
- Kurilna naprava naj bo, glede na vrsto goriva, priključena na ustrezen dimnik.
- Če kurite z drvmi, za kurjenje uporabljajte suh les. Peleti morajo biti ustrezno certificirani, lesni sekanci pa ustrezno hranjeni in iz čim boljšega materiala. Vsebnost vode v lesu ne sme biti večja od 25 %.
- Centralne kurilne naprave, ki imajo ročno nalaganje goriva, morajo biti opremljene z vodnim toplotnim zbiralnikom. Tako zagotovite, da les v kurišču v celoti gori pri polnem zgorevanju.
- V kurilni napravi nikoli ne zažigajte kartona, dekorativnega papirja, robčkov ali novoletnih jelk − goreči delci se dvignejo v dimnik in lahko vžgejo obloge.
- Podstrešje naj bo pospravljeno, v bližini dimnika ne hranite stvari, ki lahko zagorijo.
- Kurilno napravo in z njo povezane dimne vode, zračnike, pomožne naprave redno pregledujte in čistite skladno s predpisi, ki urejajo dimnikarsko službo.
Vir: Gasilska zveza Slovenije
KAJ STORITI, KO ZAGORI VOZILO
Če na osebnem vozilu opazite znamenja, ki bi lahko pomenila požar (dim, vonj po zažganem ali plamen), vozilo takoj ustavite na varnem mestu. Zapeljite ob rob vozišča ali na odstavni pas. Ne ustavljajte na bencinski črpalki ali v suhi travi. Zatem:
- ugasnite motor ter vklopite varnostne utripalke;
- previdno zapustite vozilo. Vozilo morajo zapustiti vsi potniki in se čim prej umakniti na varno;
- če lahko, iz vozila vzemite le najnujnejše osebne predmete in dokumente, morebitni tovor pustite v njem;
- vozilo ustrezno zavarujte in označite z varnostnim trikotnikom;
- če imate gasilnik in ga lahko varno dosežete, poskušajte pogasiti požar.
Če se je požar že razvil in ga ne morete pogasiti, pokličite številko 112.
Priporoča se, da v vozilo namestite gasilnik na ABC-prah z učinkovitostjo gašenja najmanj 8A 55B (2 do 3 kg). Gasilnik naj bo čvrsto pritrjen na lahko dosegljivem mestu. Vzdržujte in uporabljajte ga v skladu z navodili proizvajalca.
Če zagori v motorju osebnega vozila, malo privzdignite pokrov motorja. Gasilnik usmerite v odprtino med pokrovom motorja in masko vozila. Pred gašenjem nikoli ne odpirajte pokrova motorja. Požar se namreč lahko razvije do te mere, da ga ni mogoče pogasiti z gasilnikom. Če se je požar že razvil in ga ne morete pogasiti, pokličite številko 112.
Če vaše osebno vozilo zagori v predoru, vključite varnostne utripalke in poskušajte vozilo zapeljati iz predora. Ne obračajte vozila in ne vozite vzvratno.
Če to ni mogoče:
- zapeljite v odstavno nišo oziroma ob skrajni desni rob vozišča;
- ugasnite motor;
- previdno zapustite vozilo. Vozilo morajo zapustiti vsi potniki in se čim prej umakniti na varno;
- če lahko, iz vozila vzemite le najnujnejše osebne predmete in dokumente, morebitni tovor pustite v njem;
- če lahko, požar pogasite z vašim gasilnikom ali gasilnikom, nameščenim v predoru.
Če požara ne morete pogasiti oziroma se je že razvil, takoj zapustite območje gorečega vozila. Predor zapustite po najvarnejši poti in pri tem upoštevajte oznake za izhod v sili v predoru. Pred dimom se zaščitite tako, da si nos in usta pokrijete z robcem ali kosom obleke.
Pomoč pokličite s stacionarnim telefonom v predoru (SOS, klic v sili) ali z mobilnim telefonom na številko 112.
Če vaše osebno vozilo zagori na viaduktu, vključite varnostne utripalke in poskušajte vozilo zapeljati do konca viadukta. Če to ni mogoče, vozilo ustavite ob skrajnem desnem robu vozišča in ga poskušajte pogasiti. Če požara ne morete pogasiti, pokličite številko 112.
Oglejte si priloženo zgibanko:
Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje
KURJENJE V NARAVI
Vsako kurišče v naravi mora biti urejeno tako, da se gorenje ne more razširiti.
Kurišče mora biti:
- obdano z negorljivim materialom;
- območje v oddaljenosti vsaj meter od zunanjega roba očiščeno vseh gorljivih snovi;
Ves čas kurjenja mora biti nadzorovano s strani polnoletne osebe;
Po končanem kurjenju se mora ogenj popolnoma pogasiti.
Ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 40 km/h se ne sme pričeti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati.
Dodatne zahteve v zvezi z ureditvijo kurišč v gozdu, na drugem gozdnem zemljišču in na zemljišču, poraslem z gozdnim rastjem, urejajo predpisi o gozdovih.
KAJ STORIMO, ČE ZAGORI V NARAVI
- Če opazimo manjši požar v naravi ga poskušamo omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (veje, voda, zemlja, pesek in podobno);
- Požar gasimo vedno v smeri vetra, tako, da nas dim in plameni ne ovirajo pri gašenju;
- Če požara ne moremo pogasiti se umaknemo na varne površine;
- O požaru takoj obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.
KAKO PRAVILNO PRIJAVIMO POŽAR V NARAVI
- pokličemo regijski center za obveščanje tel. 112
- Povemo točno lokacijo požara (naslov najbližjega stanovanjskega objekta, cestno povezavo med dvema krajema, ali bližino drugega znanega objekta);
- Povemo kaj gori (trava, podrast, gozd), kakšen je obseg požara, kako hitro in kam se požar širi;
- Dežurnemu operaterju povemo tudi, če so v neposredni bližini požara večji viri vode za gašenje;
- Povemo kdo kliče in telefonsko številko za morebitne dodatne informacije;
- Razločno odgovarjamo na morebitna vprašanja dežurnega operaterja;
STOPNJE POŽARNE OGROŽENOSTI NARAVNEGA OKOLJA
Po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je naravno okolje:
- gozd, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
- drugo gozdno zemljišče, kot ga določajo predpisi o gozdovih;
- območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
- v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja v občinah, navedenih v prilogi 1, območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 250 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
- skupina gozdnega drevja, drevored, park in plantaža gozdnega drevja, kot jih določajo predpisi o gozdovih
Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja:
- Zelo velika požarna ogroženost. Za nastanek požara zadostuje že najmanjši izvor ognja ali iskrenje. Požar se širi zelo hitro. Nadzor nad požarom je zelo težak, gašenje požara je težavno in dolgotrajno.
- Velika požarna ogroženost. Požar povzroči že najmanjši izvor nezavarovanega ognja. Požar se hitro širi. Nadzor nad požarom je težak in požar je težko obvladljiv.
- Srednja požarna ogroženost. Požar lahko povzroči že majhen izvor odprtega ognja. Požar se v odprtem prostoru širi hitreje kot v gozdu, zato je že težje obvladljiv in ga je težko nadzorovati.
- Majhna požarna ogroženost.
- Zelo majhna požarna ogroženost.
V obdobjih, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je prepovedano:
- Kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj;
- Puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar.
Oglejte si priložene zgibanke:
Vir: Gasilska zveza Slovenije
POPLAVE
V Sloveniji med naravnimi nesrečami poplave zaradi svoje silovitosti in tudi pogostosti povzročajo največ škode, včasih pa zahtevajo tudi človeška življenja. Poplave se lahko pojavljajo čez vse leto, najpogostejše pa so jeseni, ob obilnih in dolgotrajnih padavinah. Poleti so poplave povezane z neurji in so predvsem krajevne in hudourniške.
Ukrepi pred poplavo
- Seznanite se s poplavno ogroženostjo območja, kjer prebivate.
- Družinske člane seznanite, kako ukrepati v primeru poplave.
- Načrtujte, po kateri poti se lahko umaknete na višje ležeče mesto.
- Poskrbite za neovirano odtekanje meteornih voda v okolici hiše.
- Pripravite zadostno zalogo pitne vode (v plastenkah) ali si pripravite sredstva za razkuževanje vode, saj je lahko po poplavi motena preskrba z vodo.
- Pripravite zalogo konzervirane hrane, nujnih zdravil, opremo za prvo pomoč, nepremočljivo obleko (gumijaste škornje, nepremočljiva oblačila, gumijaste rokavice), vodoodporno torbo ali škatlo za dokumente in dragocenosti, baterijski radijski sprejemnik in baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki ter drugo, za kar menite, da bi potrebovali.
- V prostorih, ki jih lahko poplavi, pohištvo in drugo opremo ter električne vtičnice in napeljavo dvignite od tal.
- Tla in stene prostorov, ki jih lahko poplavi, naj bodo iz materialov, ki jih voda manj poškoduje, se lahko očistijo in se hitro posušijo.
- Na odtoke in cevi namestite nepovratne ventile.
- Lahko vnetljive tekočine in strupene snovi (strupe za škodljivce, pesticide, močna čistila in podobno) hranite v zaprti prvotni embalaži v skladu z navodili proizvajalca (iz odprte embalaže se lahko vsebina razlije in onesnaži vodo, nastanejo lahko tudi nepričakovane kemične reakcije).
- Ustrezno zavarujte in pritrdite cisterne za kurilno olje.
- Razmislite o ustreznem zavarovanju.
- Poskrbite za redno odstranjevanje in čiščenje podrtega in polomljenega rastja v gozdovih, predvsem v bližini hudournikov in ob strugah vodotokov.
- Plavje, ki se nabere na naravnih zožitvah in infrastrukturnih objektih (cevni prepusti, mostovi, prečni objekti) je treba redno odstranjevati.
Ukrepi ob napovedi poplave
Kako ukrepati ob napovedi poplave?
- Če živite na območju, kjer so mogoče poplave in nanje opozarjajo vremenske razmere (dolgotrajno deževje, neurje, močna odjuga), spremljajte vremensko napoved in vremenska opozorila Agencije Republike Slovenije za okolje.
- Opazujte naraščanje vode v svoji okolici.
- Upoštevajte navodila pristojnih štabov civilne zaščite in reševalnih služb.
- Če lahko, iz kleti in nižjih prostorov umaknite premično premoženje. V okolici hiše zavarujte predmete, ki jih voda lahko odplavi.
- Če imate čas, namažite strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo.
- Živino umaknite na višje ležeča območja in ji pripravite začasno bivališče. Poskrbite za ustrezno kakovost pitne vode in krme ter ustrezne higienske razmere. Preprečite razvoj in širitev nalezljivih bolezni pri živalih, kot je na primer vranični prisad (antraks).
- S protipoplavnimi vrečami preprečite vdor vode v stavbo (na ravni, kjer je lahko poplavljeno, zavarujte vratne in okenske odprtine, svetlobne jaške, talne sifone in podobno).
- Če je vaš dom na območju, kjer lahko voda poplavi celotno zgradbo, pravočasno evakuirajte vse dobrine na varno območje k sosedu ali sorodniku. Če za to nimate časa, vzemite s seboj najnujnejše stvari (denar, dokumente, nekaj obleke, nujna zdravila) in se umaknite.
- Zaprite ventil vodovodnega omrežja in glavni ventil plinovodne napeljave ter izklopite glavno električno stikalo.
- Vozilo umaknite iz podzemnih garaž in z brežin. Parkirajte ga na mesto, ki je dvignjeno nad območje, ki ga lahko poplavi voda.
- Ob napovedi močnega deževja in možnosti poplav preložite športne dejavnosti, ki so povezane z vodo in obvodnim prostorom (čolnarjenje, rafting, ribolov) in ne taborite ob potokih, rekah in jezerih, saj lahko voda hitro naraste, majhen potok pa lahko postane hudournik.
Ukrepi med poplavo
Med poplavo upoštevajte naslednja priporočila:
- Če ste ostali v stavbi na poplavljenem območju, se umaknite v višje nadstropje stavbe. Ob sebi imejte predmet, ki dobro plava in se ga lahko oprimete (avtomobilska zračnica, plastična posoda s čepom, večji kos stiropora ali lesa). Pokličite na pomoč. Ponoči svoj položaj reševalcem nakažite s primernimi svetili.
- Če ste ostali na poplavljenem območju, se poskušajte umakniti na višje ležeče območje, ki ga voda še ni dosegla.
- Ne poskušajte prečkati vodnega toka, tudi če vam voda sega le do kolen. Vodni tok vas lahko spodnese. Ker je voda motna in onesnažena, ne vidite tal in morebitnih lukenj (dvignjen pokrov kanalizacijskega jaška).
- Upoštevajte zapore cest in podvozov. Z vozilom ne poskušajte prečkati poplavljenih cest, ker lahko ostanete ujeti v vodni pasti (vodni tok lahko odnese vozilo, vozišče je lahko poškodovano, voda zalije vozilo).
- Ne približujte se rečnim brežinam, ker so lahko zaradi erozije spodjedene in niso trdne.
- Opazujte naraščanje vode v svoji okolici, spremljajte informacije, ki jih po medijih sporočajo pristojne službe in organi.
Ukrepi po poplavi
Po poplavi upoštevajte naslednja navodila:
- Voda, ki je poplavila območja in prostore, je onesnažena (v njej so lahko kanalizacijska voda, odpadki, trupla živali, nevarne snovi, ki različno reagirajo v vodi ali ob stiku z drugimi nevarnimi snovmi, večji predmeti, blato), zato se ob odpravljanju posledic nesreč ustrezno oblecite oziroma zaščitite in se po delu temeljito umijte.
- Preglejte stanje stavbe in poškodbe na njej. Nevarni so lahko izpodjedeni temelji, razpoke in podobno.
- Poškodbe stavbe, opreme in predmetov fotografirajte za prijavo škodnega primera.
- Če je prišlo do izpada elektrike, za razsvetljavo uporabite baterijsko svetilko ali svetilne palice. Ne uporabljajte vžigalic, sveč in odprtega ognja, saj zaradi uhajanja plina in hlapenja razlitih vnetljivih tekočin lahko nastane eksplozija ali požar.
- Obvestite pristojne službe o pretrganju telefonske, električne, vodovodne ali plinske napeljave oziroma o poškodbah na njih.
- Pred ponovnim priklopom električne naprave dobro presušite. Električno napeljavo in naprave, ki so bile poplavljene, naj pregleda strokovnjak.
- Obvestite pristojne službe o razlitju vnetljivih tekočin (kurilnega olja, bencina in podobno).
- Iz poplavljenih prostorov izčrpajte vodo ter odstranite naplavine, poplavljene naprave in opremo.
- Tla in stene teh prostorov očistite s čisto vodo in jih nato razkužite.
- Predmete, ki so bili v stiku z vodo, mehansko očistite s čisto vodo in čistili ter jih nato še razkužite. Če predmetov ni mogoče očistiti, jih zavrzite.
- Sredstva za razkuževanje lahko kupite v lekarnah in trgovinah oziroma specializiranih trgovinah. Uporabljajte jih po navodilih proizvajalca. Razkuževanje (dezinfekcijo) lahko naročite tudi pri poklicnih izvajalcih.
- Preverite stanje stenskih in talnih oblog ter jih zamenjajte, če je treba.
- Očiščene in razkužene prostore redno zračite in ogrevajte. Za hitrejše sušenje lahko uporabite tudi naprave za razvlaževanje.
- Pri uporabi potopnih črpalk in drugih električnih naprav upoštevajte navodila proizvajalca. Poskrbite za varnost pred udarom električnega toka in požarno varnost.
- Ne uživajte hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo. Prav tako za uživanje niso primerni pridelki s poplavljenih vrtov in njiv.
- Ob poškodbah vodovodnega omrežja ne pijte vode, dokler ni sporočeno, da je neoporečna, predvsem pa ne pijte vode iz vodnjakov. Vodo pred uporabo prekuhajte ali razkužite oziroma uporabite vodo iz plastenk.
- Ob poškodbah kože je treba preveriti, kdaj so bili poškodovanci nazadnje cepljeni proti tetanusu, in obnoviti zaščito, če je treba.
- Protipoplavne vreče so narejene iz razgradljive ali nerazgradljive snovi. Ko ni več nevarnosti poplavljanja, jih odstranite. Pri njihovem nadaljnjem čiščenju, shranjevanju ali odstranitvi upoštevajte navodila proizvajalca.
Oglejte si priložene zgibanke:
BOLJE PRIPRAVLJEN KOT POPLAVLJEN
POSTAVLJANJE ZASILNE PROTIPOPLAVNE ZAŠČITE
Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje
POTRES
Potres je nenadno in sunkovito tresenje tal, ki ga povzročajo nenadni premiki pod zemeljskim površjem. Večina je zelo šibkih in jih ne zaznate, le zelo redki so tako močni, da povzročijo škodo. Slovenija leži na območju, ki je potresom izpostavljeno bolj kot večina evropskih držav, zato je pomembno vedeti, kako zavarovati sebe, ljudi okoli vas in vaše imetje. Potresa ne morete napovedati ali preprečiti, lahko pa se nanj pripravite.
Pred potresom
Poskrbite za varnost stavbe
Najboljšo zaščito med potresom omogoča stavba, ki je bila zgrajena po načelih potresno odporne gradnje. S tako gradnjo se zmanjša škoda na stavbah in preprečijo žrtve. Preverite, ali je stavba, v kateri prebivate, potresno odporno grajena. Potresno odpornost stavbe lahko preverite v aplikaciji POTROG. Redno pregledujte in vzdržujte stavbo v kateri bivate. Z deli oziroma posegi, ki jih na stavbi izvajate, ne zmanjšujte njene potresne odpornosti. Strokovnjak naj popravi razpoke v stropu, stenah ali temeljih. Poskrbite, da bodo električni kabli ter plinske cevi in napeljave brezhibni. Uhajanje plina lahko povzroči eksplozije in požare med in po potresu. Preverite streho in če je treba pritrdite strešnike.
Določite varna mesta
Doma, v šoli, na delovnem mestu oziroma v stavbah, v katerih se najpogosteje nahajate, določite varna mesta. Varno mesto je tisto, ki ga ob nevarnosti hitro in varno dosežete.
Varna mesta v stavbah so:
- pod trdnimi mizami,
- med podboji vrat, če so v nosilni steni,
- ob notranjih nosilnih stenah.
Mesta v stavbah, ki se jih je treba ob potresu izogibati, so:
- zunanje in predelne stene,
- dimniki iz opeke,
- večje steklene površine (okna, ogledala, steklene omare, police s steklenimi predmeti in podobno),
- velike omare,
- mesta, od koder lahko padejo stropna razsvetljava in težki predmeti.
Mesta na prostem, ki se jih je treba ob potresu izogibati, so:
- stavbe, zidovi, drevesa,
- telefonska in električna napeljava, ulična razsvetljava, prometna signalizacija, daljnovodi,
- nadvozi, podvozi, mostovi, predori,
- rečne brežine, morska obala, predeli pod klifi,
- strma pobočja, robovi previsnih sten in podobno.
Seznanite otroke o varnih mestih in mestih, ki se jih je treba ob potresu izogibati. Mesta si skupaj oglejte. Skupaj pripravite načrt evakuacije iz stanovanja in določite zbirno mesto na prostem, na katerem se boste člani gospodinjstva po potresu zbrali.
Otroci naj z učitelji poiščejo varna mesta tudi v šolskih prostorih. V šoli naj sodelujejo pri vajah ravnanja med potresom, na katerih se bodo seznanili tudi s postopkom ‘Na tla, v zaklon, počakaj!’. To pomeni, da ob potresu otroci takoj poiščejo zaklon na varnem mestu, na primer pod trdnim kosom pohištva, kot je močna lesena jedilna miza ali šolska klop. Zavarujejo si glavo, oči in vrat. Glavo naj upognejo h kolenom, s komolci si zavarujejo glavo in s sklenjenimi dlanmi pokrijejo zatilje. Glavo si lahko zaščitijo tudi s kosom oblačila, torbo ali odejo. V zaklonu naj otroci počakajo do konca potresa. Stopijo lahko tudi med podboje vrat nosilne stene, vendar naj pazijo, da jih ne poškoduje vratno krilo, ki se med potresom lahko premika. Počepnejo lahko tudi v kot ob notranji nosilni steni prostora. Umaknejo naj se od steklenih površin, visečih predmetov, knjižnih omar, pohištva ali druge opreme, ki se med potresom lahko prevrne ali padejo nanje.
Poskrbite za varnost v domu
Poskrbite za varnost v domu, saj boste s tem zmanjšali morebitno nastalo škodo oziroma se izognili morebitnim poškodbam. Omare pritrdite na steno. Onemogočite premikanje omaric in predmetov na koleščkih. Velike in težke predmete ter predmete, ki se lahko razbijejo ali zlomijo postavite na nižje police. Prav tako nad ležišča in mesta, kjer sedite, ne obešajte slik, ogledal ter drugih težkih ali ostrih predmetov. Postelje odmaknite od oken, predelnih sten in visokega pohištva, ne postavljajte jih pod težke lestence. Pritrdite cvetlična korita in lončke z rožami na zunanjih okenskih policah, balkonih ali terasah.
Nezavarovane prosto stoječe plinske naprave (štedilnike, kotle, peči in grelnike) na plinovodno napeljavo stavbe povežete z gibkimi dovodnimi cevmi, daljšimi od najmanjše dolžine, potrebne za priklop. Plinske jeklenke namestite tako, da ne bo moglo priti do poškodbe ali pretrganja gibke dovodne cevi. Prosto stoječe peči zavarujete tako, da se med potresom ne bodo prevrnili in povzročili požara. Prosto stoječe grelnike in zalogovnike tople vode namestite ob nosilne stene in jih nanje ustrezno pritrdite.
V bližino vrat in na hodnike ne postavljajte škatel in omar, ki bi se ob potresu lahko prevrnile in onemogočile izhod iz stavbe. Ključ vhodnih vrat hranite na takem mestu, da boste zanj vedeli vsi člani družine in ga tudi dosegli.
Poučite otroke, kakšne so njihove naloge takoj po potresu in kako ukrepati, če bodo med potresom sami doma. Pogovorite se, kaj se ob potresu lahko zgodi ter kakšni zvoki se lahko pojavijo.
Lahko vnetljive tekočine ter strupene snovi (strupe za škodljivce, pesticide, močna čistila in podobno) hranite v prvotni embalaži, če je mogoče na nižjih policah zunaj stavb in vozil. Vredne stvari hranite v trdnih in negorljivih škatlah.
Ob močnejšem potresu se lahko zgodi, da:
- ne bo zagotovljena preskrba z elektriko in zemeljskim plinom;
- bo motena oskrba z vodo oziroma voda ne bo pitna;
- bo poškodovan in zaradi tega neuporaben kanalizacijski sistem;
- sistem ogrevanja, ki ga običajno uporabljate, ne bo deloval ali ne bo varen za uporabo;
- stacionarni in mobilni telefoni ter internet ne bodo delovali.
Pomembno je, da si pripravite:
- zadostno zalogo vode (vodo v plastenkah, dodatno tudi sredstva za razkuževanje vode);
- stalno zalogo hrane za izredne razmere;
- odpirač za konzerve, osnovni jedilni pribor. V zalogi naj bodo pripravljene jedi, ki jih ni treba kuhati. Če imate alergijo ali dieto, to upoštevajte pri pripravi zaloge, upoštevajte posebne potrebe dojenčkov, starejših in bolnikov. Poskrbite tudi za zalogo hrane in vode za domače živali);
- zdravila (še posebej tista, ki jih redno jemljete), opremo za prvo pomoč in higienske pripomočke;
- plinski kuhalnik, odpirač za pločevinke, žepni nož;
- trpežne pohodne čevlje, topla oblačila in odeje;
- baterijski radijski sprejemnik in baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki;
- drugo, kar menite, da bi potrebovali.
Za vse družinske člane izpolnite osebne kontaktne kartice. Vsak član naj ima svojo kartico vedno pri sebi. Obrazec osebne kontaktne kartice najdete v zgibanki Ste pripravljeni na potres.
Med potresom
Med potresom ostanite mirni! Takoj prekinite svoje dejavnosti, poglejte naokrog, hitro presodite razmere in ustrezno ukrepajte. Med potresom ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigala ali stopnic in ne skačite skozi okna!
Doma, v pisarni ali šoli
Potres se lahko zgodi kadarkoli in kjerkoli. Če ste takrat doma, v pisarni ali šoli ostanite v prostoru, v katerem ste. Oddaljite se od oken in drugih steklenih površin. Poiščite zaklon pod masivnimi mizami in klopmi, šolskimi mizami ali med podboji vrat v nosilnih stenah. Če takih možnosti nimate, poiščite zaklon v kotu ob notranjih nosilnih stenah prostora. Umaknite se od steklenih površin, visečih predmetov, knjižnih omar ali druge opreme, ki se med potresom lahko prevrne ali pade na vas. Zaščitite si glavo. Glavo upognite h kolenom, s komolci si zavarujte glavo in s sklenjenimi dlanmi pokrijte zatilje. Na hodnikih se stisnite k notranjim nosilnim stenam in si zaščitite glavo. Če ste v postelji, ki stoji na varnem mestu, v njej tudi ostanite, glavo pa si pokrijte z blazino. Med potresom otroci ne iščejo in ne rešujejo najljubših igrač ali hišnih ljubljenčkov, temveč rešujejo sebe.
V objektih, v katerih se zadržuje veliko ljudi
Ostanite mirni, ne pridružite se paničnim ljudem. Ne prerivajte se proti izhodnim vratom, počakajte, da potres mine in šele nato umirjeno zapustite objekt. Če med potresom sedite, do konca tresenja ostanite na svojem sedežu in si zaščitite glavo. Če ne sedite, si zaščitite glavo in se odmaknite od velikih steklenih površin, električnih naprav (prodajnih avtomatov, bankomatov, električnih kablov), polic s predmeti, ki lahko padejo, in velikih stvari, ki se lahko prevrnejo.
Na invalidskem vozičku
Umaknite se na varno mesto, zablokirajte kolesa in si zaščitite glavo.
V dvigalu
Če ste med potresom v dvigalu in se to ne ustavi samodejno, takoj pritisnite tipko naslednjega nadstropja oziroma tipke vseh nadstropij. Ko se vrata dvigala odprejo, previdno izstopite, na bližnjem varnem mestu počakajte do konca tresenja, nato pa umirjeno po stopnicah zapustite stavbo. Če se vrata dvigala ne odprejo, jih ne poskušajte odpreti na silo. Z namenskim gumbom v kabini opozorite nase servisno službo.
Na prostem
Pojdite na odprt prostor, proč od stavb, bregov rek in jezer, vodnih pregrad, dreves, prometnih znakov in reklamnih panojev, semaforjev, svetilk javne razsvetljave, električnih žic, daljnovodov ter drugih napeljav. Če se na strnjeno pozidanem območju ne morete oddaljiti od stavb, poiščite v bližnjih vratnih odprtinah zaščito pred padajočimi predmeti (strešniki, deli dimnikov, ometa, cvetličnimi koriti in lončki, razbitim steklom in podobno) in si zavarujte glavo.
V gorah, na strmih pobočjih ali v njihovi bližini
Ne približujte se robovom previsnih sten, bodite pozorni na morebitno padanje skal, trganje skalnih podorov, na možnost plazov, udorov in podobno.
V avtomobilu, na vlaku ali v avtobusu
Na odprtem prostoru upočasnite vožnjo, varno zapeljite ob rob vozišča in ustavite na kraju, ne boste zmanjšali pretočnosti prometnice in v avtomobilu počakajte do konca potresa. Avtomobila ne ustavljajte v predorih in podvozih, na nadvozih ali mostovih oziroma v njihovi neposredni bližini. Izogibajte se električnim žicam in daljnovodom, velikim označevalnim tablam, stavbam in drugim stvarem, ki bi se lahko podrle. Če morate zapustiti avtomobil, ga umaknite z vozišča in na vidnem mestu pustite vaše podatke. Če med vožnjo na vlaku ali v avtobusu stojite, se trdno primite, da ne padete, če sedite, pa se zavarujte pred padajočimi predmeti. Bodite pripravljeni tudi na možnost nenadne ustavitve vozila.
Po potresu
Ostanite mirni!
Potresu lahko sledijo tudi močnejši popotresni sunki. Ob njih ravnajte enako kot ob potresu.
Če ste ujeti v ruševinah
Ostanite mirni, skušajte ugotoviti, od kod prihaja zrak. Če se praši, uporabite priročno zaščitno sredstvo (robec, krpo, del oblačila) in si z njim prekrijte usta in nos.
Če niste poškodovani, skušajte odstranjevati ruševine v smeri, s katere prihaja zrak, pri tem varčujte s svojimi močmi.
Če ruševin ne morete odstraniti in ste poškodovani, se premikajte čim manj, da ne boste dvigovali prahu. V enakomernih presledkih udarjajte s predmetom po kovinski napeljavi ali zidu. Občasno zakličite na pomoč.
Če imate pri sebi mobilni telefon, ga uporabite, čeprav ni nujno, da bodo po potresu telefonska omrežja delovala. Občasno ga ugašajte in skušajte čim dlje ohraniti energijo baterije.
Če ste nepoškodovani in niste ujeti v ruševinah
- Pomagajte sebi, svojim bližnjim in tistim, ki potrebujejo pomoč.
- Previdno zapustite stavbo. Ne uporabljajte dvigala, po stopnicah pa pojdite le, če te niso poškodovane. Pojdite na predvideno zbirno mesto na prostem.
- Če zaznate vonj po plinu, poskusite odpreti okna.
- Poskrbite za varnostne ukrepe, da ne pride do požara.
- Če zagori, poskušajte ogenj pogasiti, sicer pokličite številko za klic v sili 112.
- Uporabljajte baterijske svetilke ali kemične svetilne palice, ne prižigajte vžigalic, sveč in ne uporabljajte odprtega ognja.
- Ne kadite.
- Izklopite vse plinske in električne naprave ter vire gretja, katerih delovanje bi lahko povzročilo požar ali eksplozijo.
- Zaprite glavni ventil plinovodne napeljave in izklopite glavno stikalo električnega omrežja.
- Zaprite glavni ventil vodovodnega omrežja stavbe, saj je lahko po potresu voda zaradi poškodb cevi zunanjega vodovodnega omrežja onesnažena.
- Skušajte očistiti ostanke razlitih nevarnih snovi (čistil in kemikalij, razredčil, bencina in podobno).
- Ob možnostih zastrupitve obvestite pristojne organe in zapustite nevarno območje.
- Poškodovano stavbo zapustite po najvarnejši poti, s seboj vzemite najnujnejšo obleko, dokumente, denar in nujna zdravila.
- Če so otroci v šoli, tam počakajo na starše. Do njihovega prihoda bo za otroke poskrbelo šolsko osebje.
- Po potresu je otroke lahko strah, da se bo potres ponovil. O svojih občutkih se lahko pogovorijo s tistimi, ki jim zaupajo. Pomoč lahko poiščejo pri starših, sorodnikih in učiteljih ali drugih strokovnih službah.
- Če ste bili med potresom ločeni od najbližjih, vzpostavite stik z njimi.
- Poskrbite za domače živali.
- Preglejte stanje vaše stavbe in poškodbe na njej. Če že od zunaj opazite, da je konstrukcija stavbe poškodovana, v stavbo ne vstopajte, temveč počakajte na oceno usposobljenih strokovnih ekip.
- Če poškodbe konstrukcije stavbe od zunaj niso opazne, v stavbo vstopite zelo previdno. Previdni bodite tudi pri preverjanju stanja v notranjosti.
- Za gibanje po stavbi se zaradi črepinj, razbitin in drugega porušenega materiala ter nevarnih predmetov primerno obujte.
- Poskrbite za strokovni pregled vodovodne, kanalizacijske, plinske in električne napeljave ter dimnika in drugega, če je treba.
- Fotografirajte poškodbe stavbe, opreme in predmetov za prijavo škodnega primera.
Če se po potresu nahajate
V avtomobilu:
- poslušajte radio in prometna poročila, saj obstaja verjetnost, da je cestna infrastruktura poškodovana,
- če po potresu cestišče ni poškodovano, nadaljujte pot. Izogibajte se nadvozov, podvozov, predorov in mostov,
- če po potresu z avtomobilom poti ne morete nadaljevati, umaknite avtomobil na varen kraj in na vidnem mestu pustite vaše podatke.
V gorah:
- pazite na morebitno padanje skal in trganje skalnih podorov,
- bodite pozorni na možnost plazov, udorov, zlasti na strmih pobočjih.
Na obalah jezer, vodotokov in morja:
- ne približujte se obali, saj se lahko brežina vdre oziroma zdrsne,
- izogibajte se predelov pod klifi,
- vodne pregrade so lahko poškodovane, zato se ne zadržujte v njihovi bližini.
Ob evakuaciji
Po močnejšem potresu so lahko stavbe tako poškodovane, da niso primerne za bivanje, zato se izvede evakuacija. Ob evakuaciji upoštevajte ukrepe in navodila. S seboj vzemite le najnujnejše (obleko, higienske pripomočke, dokumente, denar, zdravila). Poskrbite za domače živali. Ko boste na varnem, sorodnikom sporočite, kje ste.
Življenje po potresu
Spremljajte navodila v sredstvih obveščanja. Upoštevajte ukrepe in navodila pristojnih organov in služb. Pričakujete lahko motnje pri oskrbi s pitno vodo, zato je treba vodo pred uporabo prekuhati ali drugače razkužiti. Če je mogoče, se oskrbite z vodo iz plastenk. Racionalno uporabite živila, najprej porabite hitro pokvarljiva, šele nato živila iz zaloge za izredne razmere.
Po potresu lahko tudi zagori
Požar je pogost pojav po potresu. Ob upoštevanju preventivnih ukrepov pred potresom in po njem lahko sami zmanjšate možnost za nastanek požara in tako preprečite še večjo škodo.
Kako lahko zmanjšate možnost nastanka požara po potresu
Poučite se o splošnih preventivnih ukrepih za preprečevanje požara. V gospodinjstvu preverite, kje in kako se izklopita plin in elektrika. Če ste odsotni dalj časa, zaprite ventil plinske jeklenke in izklopite naprave iz električnega omrežja. Varno shranite vnetljive tekočine in nevarne snovi. Priporočamo, da imate v gospodinjstvu vsaj en gasilnik in se ga naučite uporabljati. Poskrbite, da so evakuacijske poti vedno proste in prehodne.
Plinska napeljava in naprave
Plinska napeljava se med potresom lahko poškoduje. Zaradi uhajanja plina lahko nastane velika nevarnost za eksplozijo ali požar.
Če vonjate plin, opazite poškodbe na napeljavi ali niste prepričani, če je z njo vse v redu:
- zaprite glavni ventil (plinsko požarno pipo) oziroma ventil plinske jeklenke;
- prezračite prostor;
- ne uporabljajte odprtega plamena (ne prižigajte cigaret, vžigalic, vžigalnikov in podobno);
- za razsvetljavo ne uporabljajte sveč, plinskih svetilk ali petrolejk, temveč baterijsko svetilko.
Po potresu naj plinsko napeljavo in naprave pred ponovno uporabo preveri strokovnjak.
Električna napeljava in naprave
Poškodovani električni vodniki so lahko pod napetostjo, zato je stik z njimi nevaren. Zaradi iskrenja in pregrevanja naprav lahko zagori, zato priporočamo, da po potresu izklopite glavno stikalo. Če tega ne morete, izklopite posamezne naprave iz električnega omrežja.
Tudi električna iskra lahko povzroči eksplozijo ali požar, zato v prostoru, v katerem uhaja plin, ne prižigajte ali ugašajte luči ter ne uporabljajte telefona in hišnega zvonca.
Grelne in kurilne naprave
Če se med potresom poškodujejo grelne in kurilne naprave ali dimniki, lahko pride do požara, uhajanja ogljikovega monoksida in do zastrupitve. Po potresu naj jih pred ponovno uporabo preveri strokovnjak.
Razlitje vnetljivih tekočin
Med potresom se lahko razlijejo vnetljive tekočine (bencin, alkohol, kemikalije ipd.), zato jih hranite v zaprti embalaži skladno z navodili proizvajalca. V njihovi bližini zaradi možnosti hlapenja ne uporabljajte odprtega plamena oziroma orodja ali naprav, ki lahko povzročajo iskre.
Če pride do požara
Če je do požara že prišlo in niste v nevarnosti, požar poskušajte omejiti in pogasiti sami s priročnimi gasilnimi sredstvi ali z ustreznim gasilnikom.
Če požara ne morete pogasiti, se umaknite na varno ter pokličite 112.
Oglejte si priložene zgibanke:
Vir: Uprava RS za zaščito in reševanje
POŽARNI NAČRT ZA GASILCE
Za požarno bolj ogrožene objekte in za objekte, v katerih se zbira več ljudi, je treba izdelati požarne načrte in načrte evakuacije ob požaru. Požarni načrt je treba izdelati tudi za objekte, ki so opremljeni s sončnimi elektrarnami, povezanimi na javno omrežje. Lastnik ali uporabnik objekta mora en izvod požarnega načrta izročiti gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju, kjer je tak objekt. Gasilska enota lahko predlaga lastniku ali uporabniku dopolnitev ali spremembo požarnega načrta, če oceni, da je požarni načrt pomanjkljiv in ni zagotovljeno ustrezno posredovanje gasilcev ter drugih reševalcev v primeru požara v takem objektu. Gasilska enota požarni načrt lahko uporablja izključno za opravljanje operativnih gasilskih nalog. (Vir: Zakon o varstvu pred požarom; ZVPoz-NPB5)
Požarni načrt je grafični prikaz situacije objekta in delov objekta z označenimi nevarnostmi ter sistemi, napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito, s katerim se zmanjšuje nevarnost nastanka požara oziroma zagotavlja učinkovito gašenje, če do požara pride. Namenjen je uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reševalcem. Požarni načrt mora biti izdelan v merilu, praviloma na formatu A4 ali A3 oziroma v formatu, ki še omogoča preglednost grafičnih znakov. Za označevanje opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom ter vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite je treba upoštevati predpise o grafičnih znakih za izdelavo prilog požarnih redov.
Požarni načrt mora vsebovati prikaz objekta v prostoru in prikaz požarne varnosti objekta.
- Prikaz objekta v prostoru mora zajemati podatke o:
-
- legi in namembnosti vseh objektov na zemljišču;
- stopnji požarne obremenitve;
- intervencijskih poteh in postavitvenih površinah za gasilce in druge reševalce;
- visoko in nizkonapetostnih elektrovodih in napravah;
- plinovodih ali vodih požarno nevarnih snovi;
- hidrantnih omrežjih in drugih vodnih virih za potrebe gašenja;
- prisotnosti nevarnih snovi in eksplozijsko ogroženih prostorih;
- gasilskih orodiščih.
- Prikaz požarne varnosti objekta mora v tlorisih posameznih etaž zajemati podatke o:
-
- mejah požarnih sektorjev;
- odprtinah v zidovih in stropovih z zaporami;
- dostopnih poteh;
- evakuacijskih poteh in stopniščih;
- posebno požarno nevarnih prostorih;
- prostorih, kjer se ne sme gasiti z vodo;
- prostorih, v katerih je prisotno sevanje;
- električnih transformatorjih in napravah za oskrbo z energijo ter stikalih za te naprave;
- tlačni opremi;
- legi plinske požarne pipe;
- vgrajenih sistemih aktivne požarne zaščite, opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom;
- možnostih notranjega napada.
Glede na velikost in strukturo objekta, se lahko pripravijo tudi požarni načrti za posamezne dele etaž z vrisanimi nevarnostmi.
Vir: Pravilnik o požarnem redu
POŽARNA STRAŽA
Informacije o večjih požarih so v javnosti vedno zelo odmevne. To velja še posebej za požare, kjer nastane večja materialna škoda. Med te vrste požarov pogosto spadajo tudi požari, do katerih je prišlo v industriji in jih povzročijo vroča dela, kot so varjenje, brušenje ipd. Takšne požare bi preprečili z učinkovitim izvajanjem požarnih straž ter ostalih varnostnih ukrepov za preprečevanje nastanka požara.
Priporočilo za izvajanje požarne straže med drugim podaja splošne in minimalne zahteve za izvajanje požarnih straž. Od organizatorja, naročnika in izvajalca požarnih straž je pričakovati, da bo zahteve smiselno prilagodil dejanskim razmeram in nevarnostim, kjer se bodo izvajala dela, ki lahko povzročijo požar.
PRIPOROČILA ZA IZVAJANJE POŽARNE STRAŽE
Vir: Gasilska zveza Slovenije